France Prešeren dobil spomenik in park v Podgorici 25. junij 2018

Na pobudo častnega konzula Črne gore v Sloveniji Vojislava Kovača so v Podgorici, v novozgrajenem parku pri zgradbi črnogorske radiotelevizije, na slovenski Dan državnosti  25. junija odkrili spomenik največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Donator spomenika, častni konzul Črne gore v Sloveniji Vojislav Kovač je ob odkritju 21 ton težke skulpture iz belega betona povedal:

“Verjamem, da bo Podgorica Prešerna sprejela enako spoštljivo kot je Ljubljana sprejela Njegoša pred štirimi leti. Kot Ljubljančanu in Črnogorcu mi je v veliko čast, da lahko prispevam k dvema spomenikoma, ki sta posvečena velikanoma. Oba poosebljata boj za svobodo, narodni preporod in kulturne vezi dveh narodov”.

Istoimenski park in spomenik sta slovesno otvorila kulturna ministra obeh držav, Aleksandar Bogdanović in Anton Peršak. Slovenski minister kulture Peršak se je v imenu slovneskega naroda in vlade zahvalil konzulu za takšno velikodušno gesto. Ob tem je izpostavil, da tovrstnih primerov ni veliko ter da je dandanes zelo redka takšna velikodušnost v kulturi, zato ima ta spomenik kot simbol meddržavnega sodelovanja še večjo težo.

Na diplomatsko-kulturnem dogodku v Podgorci se je zbralo več kot 150 gostov, politikov, veleposlanikov, kulturnikov, slovenskih in črnogorskih poslovnežev. Slovesnosti so se udeležili črnogorski predsednik Milo Đukanović ter župana Podgorice in Ljubljane Slavoljub Stijepović in Zoran Janković. Na dogodku je bil navzoč tudi predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksander Čeferin kot poseben gost črnogorskega konzula v Sloveniji.

Avtor spomenika Rok Žnidaršič, ljubljanski arhitekt, prejemnik Plečnikove nagrade je ob tej priložnosti pojasnil, da je izvirni portret povečal in v precejšnji meri preoblikoval v abstraktno kompozicijo šesterokotnih prizm, ki simbolizirajo čebelje satovje. S takšno strukturo ponazarja Prešernovo osrednjo vlogo v v knjižnem almanahu “Kranjska čbelica”.

Na spomeniku, ki ga obkroža šest ogromnih klopi iz lesa in armiranega betona, je tudi citat Zdravljice v črnogorščini.