Gospodarstvo

Črna gora se je pridružila monetarnim organizacijam Svetovni banki (the World Bank), IMF, Evropski banki za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development (EBRD)) in Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Central European Free Trade Agreement (CEFTA)).

Črna gora se pripravlja na vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo (World Trade Organization) v začetku leta 2012, oktobra leta 2007 pa je z Evropsko unijo podpisala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (Stabilization and Association agreement). Leta 2012 bo Črna gora začela pogajanja za vstop v EC.
Industrija izkorišča naravne vire, najpomembnejša pa je rudarsko-energetsko-metalurška reproveriga. Na razmeroma majhnem prostoru je moč najti precejšnje količine boksita, premoga, svinca, okrasnega kamna idr. Ležišča premoga predstavljajo pomemben energetski potencial. Črna gora ima kapacitete za proizvodnjo surovega jekla, rdečega boksita, glinice, aluminija, morske soli, premoga.

Elektroenergetske kapacitete (hidroelektrarni Perućica in Piva ter termoelektrarna Pljevlja) proizvajajo okrog 3 milijarde KWh na leto.
Kmetijske površine in vode so dobro ohranjene (niso industrijsko onesnažene) in omogočajo proizvodnjo zdrave in ekološko sprejemljive hrane, še posebej mesa, mleka, mlečnih izdelkov, medu, zelenjave, sadja, visoko kakovostnih vin in naravno čiste vode z najvišjimi kakovostnimi vrednostmi (merjeno s svetovnimi standardi).

Pomorstvo ima dolgo tradicijo, obstajajo pa tudi predpogoji za razvoj pomorskega gospodarstva. Luka Bar je največje črnogorsko pristanišče, ki se nahaja na vhodu v Jadransko morje. Ima kapacitete za pretovor 5 mil. ton blaga na leto. V neposrednem zaledju Luke Bar je prosto carinsko območje, ki omogoča razvoj proizvodnih in storitvenih kapacitet za gradnjo skladiščnih prostorov, od tam se najlažje transportira po morski poti ali po železnici proti severu. Druga pristanišča imajo precej manjše kapacitete in so namenjena predvsem turističnim dejavnostim.

Črna gora je idealna za razvoj vseh vrst primorskega, planinskega, zdravstvenega, verskega, kmečkega in kongresnega turizma. Črna gora v letih po osamosvojitvi beleži hitro rast investicij v turizem, zlasti vzdolž jadranske obale. Po nepremičninskem bumu v letih 2006 in 2007, ko so tujci pokupili večji del nepremičnin vzdolž obale, se je črnogosrki nepremičninski sektor malo ohladil. Kljub temu pa World Travel and Turism Council Črno goro vedno znova uvršča med top destinacije na svetu, z rastjo, ocenjeno na 11,9 % na leto do 2012.

Nekateri kazalci:
• GDP:
• GDP/per capita:
• inflacija:
• izvoz:
• trgovski partnerji: Srbija, Italija, Grčija, Slovenija, Bosna in Hercegovina
• Nezaposlenost: