Črna gora je majhna država z dolgo tradicijo, stičišče različnih kulturnih in verskih vplivov, na meji vzhoda in zahoda; danes je Črna gora multikonfesionalna in multietnična država, znana po toleranci in skladnih odnosih med njenimi narodi.
Sledi človeške prisotnosti na prostoru današnje Črne gore segajo v čas paleolitika, o čemer priča arheološko najdišče Crvena stijena (v bližini vasi Petrovići, občina Nikšić). Prve znane etnične skupine, številna ilirska plemena, so tukaj živele med petim in drugim stoletjem pred našim štetjem. Potem je ta prostor postal del imperialnega Rima in njegove province Prevalis, o čemer pričajo številna naselja mestnega tipa, ki so se oblikovala okrog nekdanjih ilirskih naselbin: Doklea, Municipium “S”, Meteon, Budva, Ulcinj, Risan idr.
Po propadu velikega Rimskega cesarstva je prostor, ki ga je pokrivala provinca Prevalis, postal del Bizanca, katerega meje so sredi šestega stoletja zasedli Slovani. Miniti je moralo precej stoletij, preden so pokristjanjeni Slovani asimilirali romanizirano praprebivalstvo. V devetem stoletju je bila ustanovljena prva državna organizacija, katere jedro se je okrepilo v času arhonta Petra, ob koncu desetega stoletja, v času kneza Vladimirja, pa je postala znana kot slovanska Duklja, ki od enajstega stoletja nosi ime Zeta. Vladimirjeva Zetska kneževina je v času dinastije Vojislavljević (od enajstega do dvanajstega stoletja) postala kraljevina z lastno cerkveno organizacijo – Barsko nadškofijo. Ob koncu dvanajstega stoletja je bilo ozemlje Zete pod vladavino srbskih dinastov Nemanjićev. Pod njihovim vplivom se je v dotlej katoliški Zeti krepilo pravoslavje, vendar se je nadškofija, ki so si jo priborili Vojislavljevići, ohranila do danes.
V drugi polovici štirinajstega in v petnajstem stoletju je Duklja Zeta obnovila državno suverenost; oblast so prevzele zetske fevdalne družine. Od petnajstega stoletja so Črno goro upravljale plemiške družine Balšići in Crnojevići. Nove politično-zgodovinske okoliščine so nastale s prihodom močnih otomanskih osvajalcev, ki so v tistem času nezaustavljivo prodirali in osvajali jugovzhod Evrope. Črna gora je z njimi bíla večstoletni boj, ki je dobil polno moč v trenutku, ko so krmilo nad črnogorskimi plemeni z močjo križa in meča prevzeli Petrovići. Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Črna gora postala mednarodno priznana država.
Po prvi svetovni vojni in padcu dinastije Petrović-Njegoš se je Črna gora priključila novoustanovljeni južnoslovanski državi – Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem pa Kraljevini Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni je bila Črni gori delno vrnjena suverenost, ko je kot republika, federalni dejavnik, pripadla FNRJ, SFRJ, Zvezni republiki Jugoslaviji in državni skupnosti Srbija in Črna gora.
Z večinsko odločitvijo prebivalcev je Črna gora 21. maja leta 2006 obnovila neodvisnost in postala mednarodno priznana država.